Državni zbor je v petek, dne 20. 3. 2020, sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

21. 03. 2020

Delodajalec, ki želi uveljavljati pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki jim začasno ne more zagotavljati dela, mora izpolnjevati določene, s tem zakonom predpisane, pogoje.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo namreč lahko v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZIUPPP uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, ki:

  • predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
  • ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo, pri čemer se za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, šteje, da pogoj za upravičenost izpolni, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu  in
  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Kljub temu, pa do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni vsi delodajalci. ZIUPPP namreč v šestem odstavku 2. člena določa tudi, da delnega povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:

  • dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu s tem zakonom (tj. koledarsko leto 2020) ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 EUR ali več,
  • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost,
  • če je nad njim uveden postopek insolventnosti in prisilnega prenehanja.

Glede na navedeno in ob upoštevanju pojasnil, ki smo jih doslej pridobili, ugotavljam, da lahko delodajalec tudi za delavca, zaposlenega na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto »direktor družbe«, ki je hkrati edini zaposlen v gospodarski družbi, ustanovljeni na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (tj. tudi d.o.o.), uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače v skladu z ZIUPPP.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil delodajalec uveljavi z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020. Če pa je delodajalec delavce napotil na čakanje na delo že pred veljavnostjo ZIUPPP, pa mora vlogo vložiti v 8 dneh po uveljavitvi zakona.

Dodatno izpostavljam, da vlada napoveduje še dodatno pomoč in spremembo deleža, ki ga bo krila država na način, da bo ta krila predvidoma 80 %, delodajalec pa 20 % nadomestila, vendar tak ukrep uradno še ni sprejet in ni v veljavi. V pripravi naj bi bil tudi ukrep, ki bi omogočal, da bi država krila vse prispevke za zaposlene, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo doma iz poslovnih razlogov. O vseh sprejetih ukrepih vas bomo sproti obveščali.

Nazaj

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.