Nova kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem prinaša izboljšave za zaposlene

08. 08. 2018

Kot je ob podpisu nove kolektivne pogodbe v Ljubljani pojasnila generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban, jim je v novem panožnem dokumentu uspelo ohraniti vse dodatke k plači, kot so bili do zdaj. Med temi so dodatki na minulo delo, delo na silvestrovo ter praznike in nedelje.

Med ključnimi poudarki je izpostavila še, da je kolektivna pogodba sklenjena za štiri leta, torej do konca leta 2022 (veljati bo sicer začela po objavi v uradnem listu), da so ohranili plačilo prevoza na delo in z dela v višini 100 odstotkov.

Problematika presežnih ur
Med tršimi orehi v pogajanjih za novo kolektivno pogodbo, ki so potekala od oktobra lani, je bila problematika presežnih ur. To so zdaj v 38. členu zelo natančno razdelali. Delodajalec bo moral po pojasnilih Lebnove vsake tri mesece koledarskega leta narediti analizo presežka ur in pogledati, ali te presegajo pet odstotkov povprečne delovne obveznosti zaposlenih in predstaviti ukrepe za njihovo izravnavo.

Presežne ure se bodo morale v referenčnem obdobju šestih mesecev izkoristiti ali izplačati v višini 30-odstotnega dodatka. Če se te ne bodo izkoristile in izplačale, pa se bodo izplačale v drugem delu referenčnega obdobja v vrednosti 45-odstotnega dodatka. Če se tudi takrat ne bodo izplačale, pa jih bo moral delodajalec izplačati 13. mesec, in sicer v vrednosti 50-odstotnega dodatka, je navedla in dodala, da je sicer cilj vseh, da se presežki ur pokoristijo.

Višina plač bo še predmet pogajanj
Nova kolektivna pogodba vključuje tudi decembrski dogovor o od 11- do 15-odstotnem dvigu najnižjih osnovnih plač, kar je začelo veljati s 1. januarjem. A plače v panogi so še vedno nizke in ne dosegajo ravni, ki bi privlačila ljudi, zato bodo jeseni stekla pogajanja za zvišanje plač v panogi, je napovedala Lebnova.

Povprečna plača v gostinstvu se je po njenih besedah od leta 2012 do lani zvišala le za 45 evrov bruto in zaostaja za povprečno slovensko plačo. Če je bila povprečna slovenska plača maja okoli 1.600 evrov bruto, je bila v gostinstvu približno 1.100 evrov bruto.

Najnižje osnovne plače v gostinstvu so se sicer letos zvišale in po tem kazalniku panoga ni na dnu, ampak nekje na sredini. To je bil po oceni Lebnove velik korak naprej, vendar pa je treba storiti nov korak v zvišanju plač v tej dejavnosti. Želi si, da bi s socialnimi partnerji preučili kategorijo najnižje osnovne plače in da se jo nadomesti z novim plačnim modelom, kjer bi natančno določili najnižje plače po poklicih, ki se opravljajo v dejavnosti.

"Urediti na sistemski ravni"
Direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije Klavdija Perger je medtem poudarila, da si delodajalci prizadevajo za ureditev razmer na trgu dela. "Kljub izrednim rezultatom se v panogi srečujemo s posebnimi okoliščinami, ki so vse prej kot lahke. Ker želimo zadeve urediti na sistemski ravni, smo danes tukaj," je dejala.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije Igor Škrinjar je ob tem poudaril, da se v panogi spoprijemajo s pomanjkanjem kadra. Kadri namreč po njegovem mnenju odhajajo na delo v tujino, predvsem v Avstrijo, kjer je davčna obremenitev dela manjša kot pri nas. Po njegovi presoji bi morala država razbremeniti plače.

Kot je dodala Lebnova, v panogi, kjer je trenutno okoli 32.000 zaposlenih, sicer po ocenah primanjkuje približno 7.000 ljudi.

Vir: MMC RTV SLO

Nazaj

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.