Zeleno luč za noveli zakona o kazenskem postopku

26. 03. 2019

Novela zakona v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj, ki jo mora Slovenija implementirati do sredine aprila, sicer ji grozi visoka denarna kazen. Novela pri tem določa, da bodo morali organi pregona izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj.

Na ministrstvu za pravosodje so tudi že napovedali, da bodo v sodelovanju z vsemi deležniki oblikovali posebno delovno skupino, ki bo bdela nad izvajanjem določb novele o zaščiti žrtev kaznivih dejanj.

Z bolj natančno ureditvijo hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov želi vlada preprečiti primere, kot se je zgodil v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka. Predlog tako zdaj nedvoumno določa, da dvoletni rok, ko je treba gradivo iz izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov uničiti, pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon.

V samem kazenskem postopku novela ukinja obvezno branje listin na glavni obravnavi, natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil. Za olajšanje pregona bančnega kriminala novela prinaša določbo, ki bankam in hranilnicam omogoča, da v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, npr. kreditno oceno.

Največ polemik okoli stanovanjskih preiskav


Največ polemik na odboru za pravosodje in poznejši plenarni razpravi DZ-ja je sprožila določba, ki organom pregona omogoča preiskavo stanovanj v primerih, ko imetnik ni dosegljiv. Po prvotnem predlogu bi bila takšna preiskava mogoča, če sodišče imetniku postavi odvetnika po uradni dolžnosti, po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da bi slednje lahko bilo sporno, pa so poslanci na odboru v predlog vnesli dodatno varovalko, po kateri bo moral takšno preiskavo opraviti preiskovalni sodnik. A poslancev SDS-a, ki so bili do možnosti takšnih preiskav najbolj kritični, to ni zadovoljilo. Predlagali so dopolnilo, po katerem bi natančno določili, v primeru katerih kaznivih dejanj je mogoče opraviti takšno preiskavo, a ga DZ ni sprejel.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v poslanskih skupinah koalicije kot razlog, da bodo novelo podprli, navedli predvsem, da je predlog usklajen z vsemi pomembnejšimi deležniki ter da dobro skrbi za ravnotežje med spoštovanjem človekovih pravic osumljencev in željo organov pregona, da dobijo nova orodja za učinkovitejši pregon storilcev kaznivih dejanj.
Zmago Jelinčič (SNS) je ocenil, da je novela "korak bližje policijski državi", posebej, ker lahko pride do zlorab IMSI-lovilcev. "A bolje nekaj kot pa nič," je dejal in napovedal, da bodo predlog podprli.

NSi-ju so v sprejem neuspešno predlagali dopolnilo, s katerim bi DZ podaljšal rok za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti tistih upravičencev, ki do osamosvojitve niso mogli uveljavljati svojih pravic za pokojnimi zaradi protipravnih dejanj med drugo svetovno vojno in po njej.

Levici pa ni uspelo s predlogom dopolnila za črtanje člena, ki telekomunikacijskim operaterjem po odredbi sodišča nalaga posredovanje telekomunikacijskega prometa osumljenca, ko gre za sume kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Menijo namreč, da člen med drugim določa preširoko skupino kaznivih dejanj, ko je mogoče zahtevati podatke.

Vir: rtvslo.si

Nazaj

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.