Covid-19: organizacija dela pri vračanju delavcev na delovno mesto

(Tanja Bohl)

 

V okviru trenutno aktualne tematike, ko so pristojne institucije sprejele oceno, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa, ki povzroča bolezen COVID-19, pri čemer je tudi Vlada Republike Slovenije, dne 14. maja 2020 izdala Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, tj. dne 15. maja 2020, uporablja pa se od 31. maja 2020, ter tudi ob upoštevanju postopnega sproščanja vseh ostalih sistemskih ukrepov za omejitev širjenja bolezni COVID-19 s strani Republike Slovenije, se delodajalci soočajo s številnimi novimi izzivi pri organizaciji delovnega procesa. Mnogi izmed njih si želijo ponovno organizirati delovni proces na način, da delo poteka v prostorih delodajalca, pri čemer se v krogih delodajalcev pogosto pojavljajo vprašanja, na kakšen način to izpeljati v praksi, saj je zelo pomembno, da si delodajalci ob vrnitvi delavcev nazaj na delo še dodatno prizadevajo v največji možni meri zagotavljati varno in zdravo delovno okolje, ki se je zaradi epidemije bolezni COVID-19 močno spremenilo.

 

Varnost in zdravje pri delu namreč nudita praktično podporo za vrnitev na delovno mesto, zato na delodajalce apeliramo, naj se poslužijo ustreznih preventivnih ukrepov, ki bodo veljali v njihovem delovnem okolju in pomagali zagotoviti varno in zdravo vrnitev na delo po sprostitvi ukrepov omejevanja socialnih stikov in prispevali tudi k zmanjšanju širitve bolezni COVID-19.

 

S predmetnim prispevkom predstavljamo nekaj okvirnih rešitev za delodajalce pri organiziranju dela v okviru rahljanja ukrepov države, ki so (bili) namenjeni preprečitvi širjenja okužbe, ter način vključevanja delavcev v varno in zdravo delovno okolje pri ponovnem zagonu dejavnosti, ki je rezultat umirjanja pandemije COVID-19 in posledičnega postopnega odpiranja gospodarstva. Ravno tako želimo usmeriti delodajalce, na kakšen način naj se prilagodijo na trenutne razmere oziroma predvsem kako organizirati delovni proces na način, da bo ta potekal v mejah zmožnosti in da bo ob tem tudi varen.

 

  • Vračanje delavcev nazaj na delovno mesto

 

Postopno oživljanje gospodarskih dejavnosti potencialno vodi tudi do obsežnejšega vračanja delavcev na delovno mesto, ki so v času ugašanja gospodarstva in javnega življenja zaradi razglašene epidemije bolezni COVID-19, delo predvidoma opravljali na domu, bodisi so bili z dela odsotni zaradi višje sile bodisi jih je delodajalec napotil na čakanje na delo doma. Ob tem se delodajalci sprašujejo, kako naj ob tem čim bolj optimalno in produktivno, predvsem pa varno organizirajo potek delovnega procesa, tj. kako naj delodajalci pozovejo delavce nazaj na delo in kaj morajo ob tem zagotoviti, ali lahko določeni delavci še vedno opravljajo delo od doma, kako z vidika učinkovitosti in tudi varnosti pri delu organizirati delo v aktualnih razmerah, tudi upoštevaje ranljive skupine delavcev, kako se soočati z odsotnostmi z dela, kot posledica t.i. »korona krize«, itd.

 

Primarno je treba razumeti, da se kljub sproščanju ukrepov s strani Republike Slovenije, svetuje previdnost in postopno vračanje nazaj na delovno mesto, pri čemer je treba še naprej ostati pozoren na spoštovanje preventivnih ukrepov, ki so veljali že do sedaj. Ni namreč izključeno, da bo zaradi povečanja števila okužb v prihodnosti v nekaterih primerih potrebna ponovna uvedba omejevalnih ukrepov.

 

  • Posodobitev ocene tveganja

 

Delodajalci morajo skladno s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu[1] zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen morajo izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

 

Upoštevaje tretji odstavek 5. člena ZVZD-1 morajo delodajalci upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

 

Opredelitev in ocena tveganja v fizičnem in psihosocialnem delovnem okolju predstavlja izhodišče tudi za obvladovanje varnosti in zdravja pri delu v okviru ukrepov za preprečevanje bolezni COVID-19. Vsled navedenega morajo delodajalci pregledati svojo oceno tveganja ter oceniti nevarnost, ki jo predstavlja nova bolezen ter določiti ukrepe za zmanjšanje tveganja širjenja bolezni COVID-19 med delavci na najnižjo možno raven, v zvezi s čimer naj se delodajalci obrnejo na zdravstveno službo medicine dela ter na svetovalce za varnost in zdravje pri delu. V večini primerov je namreč treba prilagoditi zasnovo delovnih mest in zagotoviti organizacijo dela, ki bo zmanjšala širjenje bolezni. Poleg tega opozarjamo, da se mora delodajalec o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, skladno s 46. členom ZVZD-1 posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki.

 

Obveznost skupnega posvetovanja izhaja tudi iz določb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,[2] ki v prvem odstavku 91. člena določa, da mora delodajalec pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu. Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem v skladu z 92. členom ZSDU predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede statusnih in kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč.

 

Glede na to, da je virus, ki povzroča bolezen COVID-19, še vedno med nami in tveganje za okužbo pravzaprav še vedno obstaja, se še vedno svetuje opravljanje dela na daljavo, vsaj v določenem obsegu in če je to mogoče. To še posebej velja za ranljive skupine delavcev (starejši delavci, delavci s kroničnimi obolenji, delavci, ki so imunsko ogroženi ter noseče delavke), za katere je nadvse priporočljivo delo na domu. Tudi delavci, katerih ožji družinski člani spadajo v skupine z visokim tveganjem, bodo morda morali delo opravljati na domu.

 

Delodajalci naj torej skrbno pretehtajo, kateri delavci oziroma katere skupine delavcev so nujno potrebni na delovnem mestu v prostorih delodajalca, za taka delovna mesta pa naj nato sprejme ustrezne prilagoditve delovnih mest ter uvede ukrepe, ki so za ponovno vračanje na delovna mesta priporočani s strani uradnih institucij in s katerimi morajo biti delavci seznanjeni ter jih morajo upoštevati.

 

Nadalje je zelo koristno, da delodajalci identificirajo delovna mesta s povečanim tveganjem za okužbo in pri teh delovnih mestih uvedejo še dodatne preventivne ukrepe in navodila delavcem, ki ta delovna mesta zasedajo. Poleg delovnih mest, kjer delavci prihajajo v stik s strankami oziroma zunanjimi izvajalci, so to tudi delovna mesta, kjer je na istem mestu oziroma v istem prostoru prisotno večje število delavcev ter tudi delovna mesta, kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj dveh metrov razdalje. Delodajalci naj vzpostavijo posebna pravila tudi na drugih mestih v podjetju, kjer se zbira ali izmenjuje večje število ljudi, kot so na primer dvigala, jedilnice in garderobe.

 

Izhodiščno vodilo delodajalcem naj bo zagotavljanje osveščenosti delavcev o splošnih preventivnih ukrepih, ter kontinuirano izobraževanje in informiranje delavcev o spremembah v organizaciji dela ter odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Dobrodošlo je, da so vodilni delavci pri delodajalcu ostalim za zgled.

 

  • Zmanjšanje izpostavljenosti bolezni COVID-19 v delovnem okolju

 

Za omejitev izpostavljenosti bolezni COVID-19 pri delu je poleg posodobitve ocene tveganja zelo pomembno, da delodajalec poskrbi za izvajanje hierarhije priporočljivih preventivnih ukrepov. Navedeno pomeni, da mora uvesti nadzorne ukrepe, predvsem zato, da se odpravi tveganje, če to ni mogoče, pa čim bolj zmanjša izpostavljenost delavcev. Delodajalci naj najprej začnejo s kolektivnimi ukrepi, kot je npr. omejevanje fizičnih stikov ter skrbno umivanje in razkuževanje roke, ki jih po potrebi dopolnijo z individualnimi ukrepi, kot je npr. osebna varovalna oprema.[3] Vsekakor je določitev vseh ukrepov v domeni konkretnega delodajalca, ki bo le-te prilagodil in dopolnil glede na potrebe delovnega procesa in ob upoštevanju narave delovnih mest.

 

Kljub umirjanju epidemiološke situacije v Republiki Sloveniji ostaja ključnega pomena dosledno spoštovanje ukrepov fizičnega distanciranja, higiene rok in kašlja ter izolacija bolnih.

 

Delodajalec mora delovni proces organizirati na način, da bo med delavci čim manj fizičnih stikov ter vzpostaviti temeljne preventivne ukrepe za preprečevanje okužbe, delavci pa morajo biti z njimi osveščeni in jih upoštevati. Zelo priporočljivo je, da je na vidnem mestu oziroma na več mestih v prostorih delodajalca objavljen seznam oziroma infografika s splošnimi navodili, ki veljajo za zmanjšanje prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni in jih priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje,[4] predvsem, da delavci:

  • ob prihodu na delovno mesto nimajo povišane telesne temperature,
  • v zadnjih (7) dneh niso bili v kontaktu z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba COVID-19, oziroma osebo z znaki okužbe COVID-19, ki je bila poslana v samoizolacijo,
  • ne hodijo bolni na delo in v primeru bolezenskih znakov za nalezljivo bolezen takoj po telefonu obvestijo delodajalca,
  • skrbijo za ustrezno in redno higieno rok in higieno kašlja, roke si skrbno umivajo z milom in vodo, še posebej po kihanju in/ali kašljanju,
  • v primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabijo namensko razkužilo za roke z najmanj 60 % etanola, ki ga zagotavlja delodajalec,
  • preden zakašljajo ali kihnejo, si pokrijejo usta in nos z robčkom ali zakašljajo in kihnejo v zgornji del rokava in ne v svojo dlan,
  • pazijo, da se z rokami ne dotikajo oči, nosu in ust,
  • ves čas vzdržujejo medsebojno razdaljo vsaj 1,5-2 metra,
  • pri fizičnem stiku s strankami in zunanjimi izvajalci nosijo zaščitno masko,
  • skrbijo za redno in učinkovito prezračevanje prostorov,
  • si ne delijo skodelic, kozarcev, posode in pribora,
  • po uporabi posode in pribora, le-te skrbno umijejo z vodo in detergentom, ipd.

 

Delodajalci poskrbijo za zmanjšanje fizičnih stikov med delavci tako, da izolirajo delavce, ki lahko svoje naloge varno opravljajo sami in ne potrebujejo posebne opreme ali strojev, ki jih ni mogoče premikati. Če je le mogoče, naj zagotovijo, da bodo delali sami v nadomestni pisarni, zbornici, menzi ali sejni sobi.[5] Poleg tega naj delavce jasno seznanijo, da si morajo ves čas opravljanja dela, tako v stiku s sodelavci, kot tudi s strankami ali poslovnimi partnerji prizadevati za čim manj medsebojnih fizičnih stikov. Če je le mogoče naj medsebojna interakcija poteka prek telefona, elektronske pošte ali drugih spletnih orodij.

 

Če se tesnemu stiku ni mogoče izogniti, si je treba prizadevati, naj le-ta traja manj kot petnajst minut. Delodajalci naj v okviru prizadevanja za zmanjševanje fizičnih stikov poskrbijo, da se minimalizira število stikov med različnimi deli podjetja na začetku in koncu izmen. Poleg tega je smiselno, da delodajalec organizira razpored odmorov tako, da zagotovi manjše število ljudi, ki so hkrati skupaj v samopostrežni restavraciji, menzi ali kuhinji, in sicer z uvedbo več terminov za malico ali z uvedbo malicanja v pisarnah, če je to mogoče. V izogib gneči na vhodu v podjetje je smiselno vzpostaviti drseči delovni čas.

 

Ravno tako je smiselno poskrbeti za posamično uporabo kopalnic in garderob. Delodajalci naj v ta namen na vrata toaletnih prostorov namestijo znak, ki kaže, kdaj je eno od stranišč v uporabi, da zagotovijo posamični vstop. Opozarjamo, da je pri organiziranju izmen treba upoštevati čiščenje in razkuževanje.

 

Iz Smernic EU[6] nadalje izhaja priporočilo delodajalcem, naj med delavci namestijo neprepustno pregrado, zlasti, če ne morejo ohranjati medsebojne razdalje dveh metrov. Pregrade so lahko izdelane namensko ali improvizirane z uporabo predmetov, kot so plastične plošče, predelne stene, premični predali ali skladiščne enote. Izogibati se je treba predmetom, ki niso trdni ali imajo odprtine, kot so lončnice ali vozički, ali povzročajo dodatno tveganje, na primer zaradi spotikanja ali padanja predmetov. Če pregrade ni mogoče uporabiti, je treba poskrbeti za dodaten prostor med delavci, na primer tako, da imajo na vsaki strani vsaj dve prazni mizi.

 

Če delodajalec kljub uporabi vseh izvedljivih varnostnih ukrepov ugotovi tveganje za okužbo, mora zagotoviti vso potrebno varovalno opremo. Delavce je treba usposobiti za pravilno uporabo osebne varovalne opreme in poskrbeti, da upoštevajo navodila, ki so predvidena za uporabo zaščitnih obraznih mask in rokavic. Ne glede na to, pa je obvezna uporaba zaščitne maske v vsakem primeru smiselna ob stiku s strankami ali zunanjimi izvajalci (npr. v času sestankov) in med gibanjem po prostorih delodajalca. Delavci morajo biti z navodili za pravilno uporabo zaščitnih mask in rokavic temeljito seznanjeni, priporočljivo pa je, da delodajalec ta navodila v obliki infografike, obesi tudi na vidno mesto (ali na več mestih) v prostorih delodajalca.

 

Ravno tako se delodajalcem priporoča, da ves čas opozarjajo, naj v prostore delodajalca vstopajo in se tam srečujejo le zdrave osebe, kar velja tako za delavce kot za stranke. V ta namen naj delavce podučijo, naj tudi oni na razumljiv in prijazen način vnaprej obvestijo stranke in zunanje izvajalce ali pogodbene partnerje, da v primeru bolezenskih znakov ne smejo dostopati do prostorov delodajalca. Delodajalec na vidno mesto pred vhodom v prostore delodajalca namesti tudi obvestilo, namenjeno vsem, ki nameravajo vstopiti v prostore delodajalca, s katerim dodatno poziva, naj v prostore delodajalca ne vstopajo osebe, ki kažejo znake okužbe dihal, razen v izjemnih primerih.

 

  • Rutinsko čiščenje delovnih površin ter vstopnih in izstopnih točk

 

Delodajalci imajo v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih[7] in ZVZD-1 pravico in tudi obveznost, da podajo delavcem takšna navodila za delo, ki bodo v največji meri preprečila širjenje okužbe med delavci. V ta namen je pomembno, da se vnaprej pripravijo in sprejmejo nabor ukrepov, ki bodo rizike, povezane s širjenjem okužbe, minimalizirali. Eden izmed poglavitnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe je v danih razmerah vsekakor redno čiščenje in razkuževanje površin, posebno na bolj frekventnih točkah. V ta namen lahko delodajalec angažira bodisi delavce bodisi zunanjega izvajalca (npr. čistilni servis). Tudi pri tem je treba paziti, da so navodila za čiščenje in razkuževanje dostopna v pisni obliki ter so delavci z njimi ustrezno seznanjeni. Če so za rutinsko čiščenje in razkuževanje zadolženi delavci, naj jim njihove obveznosti in dolžnosti v zvezi s tem, delodajalci čim bolj natančno pojasnijo.

 

Priporočljivo je, da se najmanj dvakrat dnevno temeljito očistijo vse površine, ki se jih delavci pogosto dotikajo na delovnem mestu, kot so npr. delovne mize, tipkovnice, pulti, kljuke ter avtomati za hrano in pijačo. V ta namen naj delodajalec zagotovi namestitev več sredstev za razkuževanje v delovnem okolju, poleg tega pa je smiselno, da zagotavlja tudi čistilne robčke za enkratno uporabo, s katerimi delavci pred vsako uporabo obrišejo pogosto uporabljene površine (npr. kljuke, tipkovnice, daljinski upravljalniki, mize).

 

  • Ukrepi v primeru pojava simptomov COVID-19 na delovnem mestu

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v okviru navodil za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2[8] pripravil tudi predviden postopek ukrepanja v primeru, da se na delovnem mestu pojavijo simptomi bolezni COVID-19.

 

Če delavec na delovnem mestu zboli z znaki akutne okužbe dihal (npr. vročina, kašelj, težko dihanje), naj zapusti delovno mesto in se samoizolira na domu za minimalno 14 dni. Svojega izbranega zdravnika naj pokliče po telefonu in se posvetuje glede svojega zdravstvenega stanja. Sodelavci in ostale osebe, ki so bile z njim v tesnem stiku, naj opazujejo svoje zdravstveno stanje 14 dni po stiku. V primeru pojava znakov okužbe dihal naj ostanejo doma.

 

Simptomi in znaki okužbe so podobni tako pri bolezni COVID-19 kot pri drugih okužbah respiratornih organov. Oseba, ki izkazuje simptome ali znake okužbe dihal, naj ne hodi na delovno mesto, doma pa naj dosledno upošteva načela higiene rok in higiene kašlja ter razkuževanja.

 

V primeru pozitivnega testa oz. potrditve suma na okužbo s strani epidemiologa (vsi tesni kontakti z osebo, ki ima izražene simptome, brez opravljenega testiranja, se obravnavajo kot verjeten primer), naj delavec čim prej obvesti delodajalca. Prav tako naj delavec obvesti delodajalca, če zboli kdo od družinskih članov (visoko rizični kontakt).[9] Delodajalec naj v ta namen točno določi odgovorno osebo delodajalca (npr. nekdo v kadrovski službi), ki jo morajo delavci skladno s prejšnjim stavkom obvestiti. Delavci morajo biti jasno in nedvoumno seznanjeni s podatki o odgovorni osebi delodajalca, ki je pooblaščena za sprejemanje navedenih obvestil delavcev. Nujno potrebno je namreč, da delodajalec obdeluje le tiste zdravstvene podatke delavca, ki jih nujno potrebuje za dosego cilja: to je varovanja zdravja vseh zaposlenih. To pomeni, da delodajalec ne sme zbirati osebnih podatkov v prekomernem obsegu.

 

Ob vsakem potrjenem primeru okužbe naj služba za varnost pri delu skupaj z izvajalcem medicine dela preveri tesne kontakte na delovnem mestu, oceni stopnjo tveganja za prenos in sprejme ukrepe na podlagi mnenja epidemiologa za potencialno ogrožene delavce (osamitev, karantena, itd.). Pri ocenjevanju tveganja v primeru potrjene okužbe na delovnem je potrebno biti posebej pozoren na ogrožene skupine zaposlenih, saj sta pri njih obolevnost in smrtnost nekajkrat višji kot pri ostali populaciji.

 

V obravnavanem kontekstu velja posebno pozornost nameniti tudi čiščenju in razkuževanju prostorov, v katerih se je nahajala oseba, ki je obolela s COVID-19. Po potrditvi okužbe je namreč treba iz prostorov takoj umakniti ostale delavce in izvesti temeljito čiščenje po navodilih NIJZ.[10] Sodelavci, ki so bili z okuženim delavcem v tesnem stiku, naj opazujejo svoje zdravstveno stanje 14 dni po stiku. V primeru pojava znakov okužbe dihal ali poslabšanja počutja naj ostanejo doma in pokličejo svojega osebnega zdravnika.[11]

 

Dodatno pa pojasnjujemo, da po informacijah, pridobljenih s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, delovni organizaciji ni potrebno prijaviti okužbe delavca, ki je obolel s COVID-19. Prav tako ni potrebno, da se prekine z izvajanjem del oziroma se o tem odloči delodajalec sam, ob upoštevanju števila obolelih, koncentracije delavcev, ki bi posledično lahko bili okuženi, ipd.[12]

 

  • Soočanje z odsotnostmi z dela[13]

 

Zaradi razširjenosti okužbe ter veljavnih protokolov so v posledici bolezni COVID-19 odstotni številni delavci. Če je delavec doma v izolaciji zaradi previdnosti (npr. ker gre za delavca, ki spada v skupino z visokim tveganjem), bo morda lahko svoje delo učinkovito opravljal od doma, če pa temu ni tako, tak delavec nekaj časa ne bo mogel delati.

 

Delavci s potrjeno okužbo z boleznijo COVID-19 bodo odsotni in ne bodo mogli delati bistveno dalj časa, tisti, ki resno zbolijo, pa bodo morda po ozdravitvi od okužbe potrebovali še nekaj časa za rehabilitacijo. Nekateri delavci so morda odsotni tudi, ker morajo skrbeti za sorodnika.

 

Odsotnost znatnega števila delavcev, četudi le začasna, lahko povzroči breme za nadaljevanje dejavnosti. Delodajalci naj si prizadevajo delovni proces organizirati z razpoložljivimi delavci, pri čemer je poglavitnega pomena, da se ti delavci ne znajdejo v položaju, ki bi ogrozil njihovo varnost in zdravje. Morebitna dodatna obremenitev, kot posledica začasne prerazporeditve delovnega časa naj bo čim manjša in čim krajša. Ob tem je smiselno opozoriti na obveznost spoštovanja določb relevantnih predpisov, ki se nanašajo na omejitve trajanja delovnega časa, odmore in počitke.

 

Naslednja stvar, na katero je treba v obravnavanem kontekstu opozoriti je ustrezna usposobljenost delavcev za izvajanje vseh delovnih nalog, ki jih morajo opraviti, kar še posebej pride v poštev pri prilagajanju dela za spopadanje z zmanjšanim obsegom delavcev in pri uvajanju novih metod in postopkov ter posledičnem prerazporejanju delavcev predvsem v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZDR-1, ki določa, da v olikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca.

 

Če je to potrebno, naj se delavcem zagotovi dodatno izobraževanje ali usposabljanje. Delodajalci naj zagotovijo navzkrižno usposobitev delavcev za opravljanje ključnih funkcij, tako da lahko delovno mesto deluje, tudi če so ključni delavci odsotni.

 

  • Sklep

 

S predmetnim prispevkom želimo ilustrirati smer, v katero naj gre nabor preventivnih ukrepov delodajalca, katerih namen je preprečevanje širjenja okužbe, z namenom učinkovitega izpolnjevanja obveznosti zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami ZDR-1 in ZVZD-1. Ni odveč omeniti, da bodo delavci, ki se po obdobju izolacije vračajo na delovno mesto, v večji ali manjši meri zaskrbljeni, zlasti glede nevarnosti okužbe. Te skrbi pa lahko vplivajo tudi na učinkovitost delavcev pri opravljanju dela in seveda stres ter težave v duševnem zdravju. Zato je vzpostavitev učinkovitih preventivnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja okužbe, s katerimi so seznanjeni in jih upoštevajo vsi udeleženci v delovnem procesu, še toliko bolj pomembna, saj se bodo delavci tako počutili veliko bolj varno. Na tem mestu je še dodatno smiselno izrecno opozoriti na osveščanje in obveščanje delavcev glede vedenja in ravnanja v skladu z navodili, ki veljajo pri delodajalcu glede preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, saj je ne nazadnje poglavitnega pomena, da jim delavci sledijo in prevzamejo pomembno vlogo pri zaščiti tako sebe, kot tudi vseh ostalih.

 

Nabor preventivnih ukrepov, ki z namenom preprečevanja širjenja okužbe veljajo pri delodajalcu, lahko le-ta na enem mestu udejanji ne nazadnje tudi s sprejemom internega akta v obliki navodil delavcem za varno opravljanje dela pri vrnitvi na delovno mesto, z namenom omejevanja širjenja bolezni COVID-19, s katerim je delavce ravno tako treba seznaniti.

 

 

[1] Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1.

[2] Uradni list RS, št. 42/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – Zarbit, v nadaljevanju: ZSDU.

[3] Povzeto po: Smernice EU, COVID 19 – Nazaj na delovna mesta, str. 3.

[4] Priporočila NIJZ z dne 29. 4. 2020, dostopna na URL naslovu: https://www.nijz.si/sl/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2.  

[5] Povzeto po: Smernice EU, COVID 19 – Nazaj na delovna mesta, str. 3.

[6] COVID 19 – Nazaj na delovna mesta, str. 3.

[7] Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1.

[8] Priporočila NIJZ z dne 29. 4. 2020, dostopna na URL naslovu: https://www.nijz.si/sl/navodila-za-delovne-organizacije-v-zvezi-z-novim-koronavirusom-sars-cov-2

[9] Združenje ta medicino dela, prometa in športa: Kako postopati v primeru potrditve okužbe delavca? z dne 22. 3. 2020. Dostopno na URL naslovu: https://www.anticovid.zmdps.si/2020/03/22/kako-postopati-v-primeru-potrditve-okuzbe-delavca/.

[10] Priporočila za čiščenje in razkuževanje prostorov izven zdravstvenih ustanov v času epidemije COVID-19 z dne 15. 4. 2020, dostopna na URL naslovu: https://www.nijz.si/sl/navodila-za-ciscenje-in-razkuzevanje-prostorov-izven-zdravstvenih-ustanov-v-katerih-se-je-zadrzeval.

[11] Združenje ta medicino dela, prometa in športa: Kako postopati v primeru potrditve okužbe delavca? z dne 22. 3. 2020. Dostopno na URL naslovu: https://www.anticovid.zmdps.si/2020/03/22/kako-postopati-v-primeru-potrditve-okuzbe-delavca/.

[12] Bureau Veritas: Navodila za organizacije, ki poslujejo v času pandemije COVID-19. Dostopna na URL: https://www.bureauveritas.si/sites/g/files/zypfnx291/files/media/document/Covid-19%20Navodila%20za%20delovne%20organizacije%2024.3.2020.pdf.

[13] Več o tem glej Smernice EU: COVID-19 – Nazaj na delovna mesta, str. 5. Dostopne na URL naslovu: file:///C:/Users/Sara%20%C5%A0vagelj/Downloads/zds.si-EU-guidance-COVID-19-SL%20(5).pdf.

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.