Preklic epidemije in predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 iz delovnopravnega vidika

(Tanja Bohl)

Vlada je dne 14. 5. 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)[1] preklicala epidemijo, ki je bila razglašena 12. marca 2020. Zaradi preklica epidemije začasni ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo[2] tako veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020. Trajanje ukrepov oziroma roki izteka ukrepov se ne podaljšajo. Preklic epidemije pomeni, da začasni ukrepi, sprejeti na podlagi interventnega zakona ZIUZEOP, veljajo le še do 31. 5. 2020.  

Ker določeni ukrepi po ZIUZEOP zaradi preklica epidemije tako veljajo le do 31. 5. 2020, je zaradi ohranitve delovnih mest in zagona gospodarstva nujno potrebno sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo predvidoma začeli veljati z dnem 1. 6. 2020. Vlada RS je tako pripravila tretji paket »protikoronskega zakona,« ki pa so osnovani z namenom omiliti in odpraviti posledice epidemije COVID-19. Vlada RS je dne 20. 5. 2020 v Državni zbor posredovala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2[3], ki tako določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Predlog tretjega »protikoronskega« tako med drugim posega na področje dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture, javnega naročanja in odnosa Republike Slovenije do prebivalcev tretjih držav.

Kot izhaja iz predloga ZIUOOPE, so v tretjem poglavju določeni začasni ukrepi, med katerimi je iz delovnopravnega vidika predvsem pomemben začasni ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Ta ukrep sledi avstrijskemu modelu, ki pa predstavlja odmik od temeljne obveznosti delodajalca, da delavcu zagotavlja delo v obsegu, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Veljavnost tega ukrepa je predvidena od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020, pri čemer posamični delodajalec ta ukrep lahko uporabi največ 5 mesecev. Namen tega ukrepa je predvsem v preprečitvi odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga, na drugi strani pa delodajalcu omogoči, da uporabi možnost odreditve dela s krajšim delovnim časom delavcem, ki imajo sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Iz vidika delavca ta ukrep ne spreminja njegovega delovnopravnega statusa. Ključno je, da delavec ohrani prvotno pogodbo o zaposlitvi in se le ta ne spremeni. Tako bodo delodajalci upravičeni do izvajanja tega ukrepa za čas veljavnosti tega zakona tudi v primeru, če jim subvencija ne bo dodeljena ali pa zanjo sploh ne bodo zaprosili.

Delodajalec bo lahko, kot je to določeno v 8. členu predloga ZIUOOPE, delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, odredil delo s skrajšanim delovnim časom v obsegu od 20 do 35 ur na teden, v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec, ki bo delavcu zagotavljal delo za vsaj polovični delovni čas, bo lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, po predlogu ZIUOOPE uveljavil delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom. Ker je ta ukrep mogoče uporabiti le pri delavcih, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom, 13. člen predloga ZIUOOPE dodatno določa, da ukrepa ni mogoče uporabiti, če imajo delavci sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in o starševskem varstvu.

Glede na 10. člen predloga ZIUOOPE bodo do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa upravičeni delodajalci, ki so kot pravna ali fizična oseba vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. 3. 2020, zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Do tega ukrepa niso upravičeni tisti delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabnik proračuna RS, občine oz. tisti delodajalci, katerih delež od prihodkov iz javnega vira v letu 2019 je presegal 50 odstotkov.

V 4. odst. 10. člena predloga ZIUOOPE je določena tudi obveznost delodajalca, da pred sprejemom odločitve o izvedbi tega ukrepa izvede posvet s sindikati pri delodajalcu oz. svetom delavcev ter pridobi njihovo pisno mnenje. V primeru, da sindikata pri delodajalcu ni, niti ni sveta delavcev pa bo moral delodajalec pred sprejetjem odločitve delavce obvestiti na pri delodajalcu običajen način. Novo posvetovanje in pridobitev mnenja bo potrebna tudi v primeru sprememb okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (na primer obsega dela, števila zaposlenih, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, trajanje odreditve).

Za delodajalce, ki bodo upravičeni in bodo prejeli delno subvencijo, pa predlog predvideva nekaj omejitev, denimo, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. 3. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Hkrati delodajalec v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Kot sankcija je predvidena vrnitev vseh prejetih sredstev z zakonsko določenimi obrestmi. Omejitev pa se nanaša tudi na izplačilo dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Nenazadnje je pomembna tudi določba 77. člena predloga ZIUOOPE, ki določa globo za kršitelja, ki ne bo  za spoštoval  omejitev oziroma prepovedi iz 16. člena predloga zakona.

Iz vidika delavca ta ukrep v skladu s 12. členom predloga ZIUOOPE ne spreminja njegovega delovnopravnega statusa, kar posledično za delavca pomeni, da kljub temu, da je vključen v ta ukrep, je vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja v polnem obsegu in hrani vse pravice in obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, razen tistih, ki jih ZIUOOPE določa drugače. Delavec ima obveznost začasnega opravljanja dela v deležu delovnega časa, ki ga bo v pisni odredbi odredil delodajalec, ki pa mora obsegati najmanj polovico polnega delovnega časa, tj. 20 ur na teden. Za delež skrajšanega delovnega čas bo delavec kot običajno prejel plačo, za delež začasnega čakanja na delo pa pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo v skladu s 138. členom ZDR-1. Tako lahko delodajalec za delež delovnega časa, za katerega je delavec napoten na začasno čakanje, uveljavi pravico do subvencije. Kot izhaja iz predloga bo dolžnost delavca, da bo na zahtevo delodajalca moral ponovno opravljati delo v polnem obsegu. Izredno zanimivo pa je, da bo delavec lahko v času vključenosti v ta ukrep, bil prijavljen v evidenco iskalca zaposlitve in koristil storitve ZRSZ.

Prav tako preseneti, da je predlagani ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa kot ukrep aktivne politike zaposlovanja. Kar pa posledično pomeni, da do ukrepa ne bodo upravičeni vsi delodajalci, vendar le tisti, ki bodo preko javnega zbiranja ponudb izbrani, in še to do porabe sredstev. Pristojnost odločanja o dodelitve delnega subvencioniranja je na podlagi predloga ZIUOOPE dodeljena Zavodu za zaposlovanje RS (v nadaljevanju: ZRSZ), ki bo izbranim delodajalcem na podlagi njihove mesečne vloge izdal sklep o dodelitvi subvencije, na podlagi katerega pa bo delodajalec z ZRSZ sklenil pogodbo o subvencioniranju.

Iz samega namena subvencioniranja izhaja, da bo delodajalec upravičen do delnega subvencioniranja le, ko se bo delo opravljalo s skrajšanim delovnim časom in se bo subvencija izplačala samo za dneve, ko delavec dela in za tisti del delovnega dneva, ki je skrajšan. Pri tem pa je subvencija sorazmerno manjša, glede na odsotnost delavca v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.[4]

Višina subvencije je določena v 15. členu predloga ZIUOOPE, in sicer v fiksnem znesku in v razponu od 448 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko, do 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencij bo izvajal ZRSZ, za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb od 8. do 18. člena ZIUOOPE pa je v pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

V praksi se je večkrat pojavilo vprašanje o veljavnosti ukrepa delnega povračila nadomestila plače, ki je urejen v Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.[5] Predlog ZIUOOPE v prehodnih in končnih določbah, natančneje v 81. členu predvideva, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen ZIUPPP (gre za določbe ZIUPPP, ki so se nanašale na ukrep delnega povračila nadomestila plače).

Želeli bi izpostaviti, da ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa ni združljiv z ukrepom delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in za delodajalce na področju turizma in gostinstva.

Kot pojasnjeno zgoraj, predlog predmetnega zakona posega tudi na najbolj prizadeta področja oz. gospodarske panoge, med katerimi sta nedvomno gostinstvo in turizem. Zaradi postopnega zagona teh dejavnosti se v predlogu predvideva, da se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po predlogu ZIUOOPE ohranja v omejenem obsegu, in sicer le za delodajalce na področju turizma in gostinstva ter z veljavnostjo do 30. junija 2020. Tako bo za delodajalce na področju turizma in gostinstva omogočeno podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na dela, in sicer za en mesec. Namen tega ukrepa je ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije, hkrati pa ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih na področju turizma in gostinstva, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.

Po predlogu bodo do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, bodo upravičenci primorani naknadno vrniti vsa prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Pri tem predlog določa še dodatna pogoja: da delodajalci na področju turizma in gostinstva ta ukrep lahko koristijo le v kolikor se njihova dejavnost izvaja in se bo izvajala ves čas koriščenja ukrepa in delodajalec ima redno zaposlenih vsaj eno tretjino zaposlenih, ki jih je imel zaposlenih na dan 31. decembra 2019. Po sami  vsebini je sicer ukrep povračila nadomestila plače predviden kot je bil določen v ZIUZEOP, pri čemer so dodane določene specifike glede na samo dejavnost predmetnih področij.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače po predlogu znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja. Novost, ki jo prinaša predlog pa je, da delodajalec, ki so neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70  %, lahko uveljavijo povračilo nadomestila plače, vendar le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Tudi ta ukrep za delodajalce v času prejemanja povračila nadomestil plače vsebuje določene omejitve. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Predlog tudi določa dolžnost delodajalca, da če delavca pozove, da se vrne na delo, da mora o tem predhodno obvesti ZRSZ. Po predlogu je predvidena višja kazen za delodajalce, ki ne bodo ravnali v skladu z določbo 31. člena predloga zakona, in sicer, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini. Predvideno je tudi, da če delodajalec prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije glede na obdobje, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Nenazadnje pa v času prejemanja nadomestila plače delodajalec ne sme odpustiti delavca. Predlog tako uvaja strožje omejitve, v primeru kršitve 31. člena predloga pa celo vrnitev 3-kratnik prejetih sredstev. Delodajalca se glede na 78. člen predloga zakona lahko celo oglobi. 

O upravičenosti do povračila nadomestila plače bo v pristojnosti ZRSZ, ki bo odločitev sprejel v roku 15 dni s sklepom. Delodajalec bo moral elektronsko vlogo vložiti v 8 dneh od dejanske napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najkasneje do 30. junija 2020.

Sam nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem povračila bo v pristojnosti ZRSZ, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa bo opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Za dodatno spodbujanje domačega turizma pa je predviden tudi bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Predlog ZIUOOPE pa posega tudi na številna druga področja, pri čemer so iz vidika dela predstavljeni najvidnejši ukrepi tretjega »protikorona« paketa.

 

[1] Uradni list RS, št. 68/2020.

[2] Uradni list RS, št. 49/202061/202067/2020, v nadaljevanju: ZIUZEOP.

[3] Dostop do Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2, v nadaljevanju: ZIUOOPE, https://www.iusinfo.si/download/razno/pkp-3.pdf.

[4] Uradni list RS, št. 21/1378/13 – popr.47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/1615/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19, v nadaljevanju: ZDR-1.

[5] Uradni list RS, št. 36/2049/20 – ZIUZEOP in 61/20 – ZIUZEOP-A, v nadaljevanju: ZIUPPP.

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.