Izplačilo solidarnostne pomoči

Vprašanje:

Prosim za pojasnilo glede upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči za primer naravne nesreče (4. točka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti) javnim uslužbencem, zaposlenim v občinski upravi občine in delavcu, zaposlenemu v programu javnih del v isti občini?

Odgovor:

Kot izhaja iz vprašanja, KPND določa, da solidarnostna pomoč pripada javnemu uslužbencu tudi v primeru naravne nesreče, med katere pa se skladno z zakonom, ki ureja naravne nesreče, šteje tudi epidemija. Pri tem pa je treba upoštevati, da je solidarnostna pomoč vezana na dogodek, ki je vplival na javnega uslužbenca in mu je povzročil določene težave. V zvezi s tem je bila sprejeta tudi razlaga 4. točke 40. člena, ki pravi, da je solidarnostna pomoč vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Razlaga kolektivne pogodbe postane del kolektivne pogodbe in veže obe pogodbeni stranki kolektivne pogodbe.

Prav tako je bila solidarnostna pomoč, kot jo določa 40. člen KPND, predmet presoje Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 126/2013, kjer je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je »solidarnostna pomoč institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Že iz poimenovanja instituta izhaja, da je namen solidarnostne pomoči kot pravice iz delovnega razmerja zgolj trenutna finančna pomoč delavcu.

Glede na navedeno je torej stališče, da na podlagi KPND ni možno izplačati solidarnostne pomoči zaradi razglašene epidemije COVID-19 javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi. Glede morebitnega zatrjevanja, da so bili uslužbenci prizadeti zaradi napotitve na čakanje ali drugih ukrepov, pa je treba povedati, da so prejeli nadomestila plače, kot jih določa ZIUZEOP, nadomestila pa so določena v enaki višini, kot jih določa ZDR-1 za čas čakanja na delo.

Glede zaposlenega v programu javnih dela pa je treba upoštevati, da sicer ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, nima pa statusa javnega uslužbenca. Prav tako je treba upoštevati, da Zakon o urejanju trga dela v 52. in 53. členu določa pravice takega zaposlenega do plače, za katero del sredstev zagotavlja Zavod za zaposlovanje, do povračila stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela ter do odpravnine ob upokojitvi, kar prav tako zagotavlja zavod.

Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev programa javnih del, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Za udeležence programa javnih del, katerih plača ne dosega minimalne plače, v skladu z zakoni, ki urejajo socialna zavarovanja, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače.

Glede na stališče, ki velja za zaposlene v občinski upravi, da ni podlage za izplačilo solidarnostne pomoči, velja enako tudi za zaposlene v programu javnih del.

Priročnik Osebne odgovornosti direktorjev

Prednosti priročnika in portala Osebne odgovornosti direktorjev

  • poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo,
  • izognili se boste nepotrebnim tveganjem,
  • hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli.